2019
ERGONOMSKO OBLIKOVANJE DELOVNEGA MESTA
Delodajalci so tisti člen pri oblikovanju delovnih mest, ki je odgovoren za uspešno delo in počutje svojih zaposlenih. V skladu s tem si morajo delodajalci, prizadevati, da delovna mesta v svojem podjetju ergonomsko načrtujejo in oblikujejo, saj to prinaša prednosti tako za podjetje, kot zaposlene. Prav tako pa se na tak način lahko več ponudi tudi strankam podjetja. Če se potrebe delavca dlje časa zanemarjajo, to pripelje do nezadovoljstva na delovnem mestu, slabega počutja in zdravstvenih težav.
Da se delavcu lahko zagotovi ustrezno oblikovano delovno mesto, je potrebno poznati temelje ergonomije. Ergonomija spada med mlade znanstvene vede. Izhaja iz grških besed »ergon« - delo in »nomos« - zakon. Je torej veda, ki raziskuje posebnosti človeškega organizma z namenom, da odkrije najbolj naravno držo človeka pri njegovem delu. Na ta način omogoča prilagajanje človeka delu in obratno, dela človeku. Vsako delovno mesto mora biti zasnovano tako, da preprečuje prekomerne fizične in psihične obremenitve na delavca med samim delovnim procesom.
Fizične obremenitve na delovnem mestu nastanejo predvsem zaradi neupoštevanja ustreznega antropometričnega oblikovanja delovnih mest, katerega cilj je predvsem prilagoditev delovnega mesta telesnim meram človeka in sposobnostim njegovega organizma (na primer zagotavljanje ustrezne višine delovnega pulta glede na telesno višino delavca ali omogočanje ustrezne oddaljenosti ekrana glede na vidne sposobnosti delavca). Skladno s tem se lahko zmanjšajo obremenitve mišic, skeleta, krvnega obtoka in drugih telesnih sistemov, to pa zmanjša tudi verjetnost pojava različnih poklicnih bolezni in poškodb. Delovno mesto mora torej delavcu omogočati izbiro številnih različnih delovnih položajev, ki so njemu ustrezni, ne predstavljajo obremenitev za telesne strukture ter v katerih se lahko giblje in s tem preprečuje statične ali enostranske obremenitve na telo.
Delovno mesto pa mora biti naravnano tudi na način, da preprečuje psihične obremenitve delavca. To pomeni, da delavcu omogoča dobro koncentracijo skozi celoten delovni čas, skrbi za ustrezno motivacijo, blaži napetosti in stres, zmanjšuje monotonost dela in skrbi za dobre medčloveške odnose med delom. Za preprečevanje psihičnih obremenitev, pa je pomembno tudi dobro organizacijsko oblikovanje delovnih mest, katerega namen je prilagajanje delovnega časa človekovemu biološkemu organizmu in njegovi učinkovitosti skozi dan. Z ustrezno naravnanim delovnim časom in rednimi odmori lahko povečamo storilnost delavca ter zmanjšamo možnosti za stres, utrujenost in naveličanost zaradi monotonosti dela.
Seveda pa lahko k dobremu počutju na svojem delovnem mestu ogromno pripomore tudi delavec sam na način, da si čim bolj funkcionalno prilagodi delovno okolje (na primer približa delovno opremo v območje dosega), da se čim bolj izogiba prisilnih in dlje časa trajajočih položajev ter da aktivno izkoristi delovne odmore (na primer, če je naše delo večinoma sedeče, lahko izkoristimo odmor da vstanemo in se sprehodimo ter naredimo par razteznih vaj).
Avtor: Sara S.